Enostavno povedano sem slaba v uvodih. Najraje bi začela v neki sredini in izlila vsa čustva iz sebe, ampak ne gre vedno vse tako. Naj začnem z drugimi besedami. Tukaj je november, z njim dež in tudi sneg. Mraz zjutraj me ubija, še bolj pa budilka zaradi šole. In prav sem merim danes, šola. Sicer se ne sliši zanimivo. Brez skrbi, post ne vključuje matematičnih enačb ali nalog iz fizike. To želim danes le povezati z nekim vplivom na človeka, in pogled skozi oči najstnikov. Sem kar mnenja, da se bo vsak našel nekje v teh besedah.
Anyway jaz osebno sem trenutno v 1.letniku srednje šole. Kar bi naj predstavljajo najboljša leta mojega življenja. Seveda se ne pritožujem šola je kul, sošolci še boljši in čokoladni žepki nekaj najboljšega zraven odmorčka pri transu. Vse je fino fajn. Vsekakor pa gredo zahvale za mojo še kar najboljšo voljo Maticu in sem tudi čisto prepričana, da nama bo uspelo! No ja, minili so skoraj 3 mesci od začetka. Naj povem najprej nekaj, kar moram dati iz sebe. Pričakovala sem, da je to nek vstop v svet odraslih. Sem pa ugotovila nasprotno. Preslišala sem veliko stvari vse od norčevanja iz nekoga, ki obiskuje psihologa do nekakšnih čudnih mnenj o istospolno usmerjenih in, da ne bom nadaljevala. Saj čisto spoštujem mnenje drugih, a v nekakšni meji normalnega pogovarjanja in pazljivosti pri izbiri besed. Pa naj bi bili neki intelektualci, kot nam pravi učiteljica zgodovine. Ona nas vidi, ona ve kaj počnemo. Strašljivo, če vprašaš mene. Saj drugače so ljudje čisto v redu, razen kakih nadležnih fantov seveda. Večinoma prijazni, še posebej prodajalke čokoladnih žepkov. Ampak nekako je razmišljanje na katerih še vedno na nivoju vrtca. Da ne bom šla predaleč, preidimo k temu, ko šola postane bolj pomembna kot naše duševno zdravje. Vem, vsi si želimo uspeha, zato raje izpustimo nekaj ur spanja, kar pa nikakor ni zdravo. Nato zaradi stresa izpustimo kakšen obrok, kar je še hujše. Grozno me jezi, da sebe ne postavimo pred ostale reči. Čeprav to ni nikakor najlažja stvar, ker vsi nekaj zahtevajo. A včasih potrebuješ res le globok vdih in razmislek ob kavi ali najljubši seriji. Seveda kakšnemu učitelju ne bo všeč, da si izpustil kakšno nalogo, ampak tebi bo boljše brez nekega nepotrebnega breakdown-a in utrujenosti ter izčrpanosti. Včasih enostavno ne zmoreš vsega in s tem ni narobe čisto nič. Zaradi neke nižje ocene še ne boš izgubil možnosti, da postaneš svetovno znan zdravnik. In ja, zavedam se, da šolo enostavno moramo končati, ampak, če si vzameš en dan zase, ti ne bo škodilo. Potem še lahko preidem k odnosu z učitelji, Učiteljica zgodovine bi rekla, da si ne bomo dobri. Se zgodi tudi to. Ampak, a se nek najstnik res uči vseh 10 predmetov na dan? Hm, v to pa kar močno dvomim. Verjemite, vsaj neka četrtina, ki pride zjutraj v šolo in ne ve odgovoriti na vaše vprašanje, se je včeraj ob prihodu domov zgrudila ob robu postelje in iskala rešitev. Šola ni naš edini problem. Nekdo se je z jokom prisilil v spanje in pričakovano je, da kar pozabi in ve tudi vse o tisti snovi, ki je še nismo obravnavali. No tukaj pa res dobite aplavz. Seveda boste rekli, da najstniški problemi, sploh niso problemi.. ampak kdo nas bo pripravil na prave težave, če se ne bomo mi sami? Ker zaradi vsega tega nas skrbi le to, kako bomo zaključili šolsko leto, nato mogoče faks, kako se bomo zaposlili ovo ono in na koncu ugotovimo, da smo med vsem tem pozabili živeti. Enostavno morajo odnos imeti tudi učitelji, ne da ga mora imeti le učenec. V šolo hodimo vsaj nekih 9 let, a vseeno nas nihče ne nauči nič o tem kako se spopadati z življenjem. Nihče nas ni naučil, kaj narediti, ko smo na robu. Ste nas sploh kdaj učili kako živeti na realnih tleh?
Torej dragi vsi, ki ste zaposleni v šolskem sistemu.Se spomnite vsega pritiska, ki nas je počasi ubijal? Se spomnite kričanja na nas, ker si vsega nismo zapomnili in smo tudi mi le ljudje? Se spomnite ko ste nas kar tako izzvali in nas je kar nekaj občutilo prihod panike, saj tega niste napovedali? Se spomnite, ko ste nam vzeli že 8 ur življenja in se nato odločili za še 2 dodatni? Se spomnite, ko smo pozno v noč dokončevali vaše eseje in seminarske naloge? Se spomnite, ko ste rekli, da je šola varen kraj? Se spomnite, ko ste zahtevali, da dobimo 9 ur spanja in si med tem vzamemo čas za vse ostale stvari in nudimo še ves ta čas šoli? Se spomnite, ko ste videli, da imamo 'slabo' povprečje, nam napovedali še več testov in nato rekli, da smo leni? Se spomnite, ko je učenje bilo zabavno? Se spomnite, ko ste to uničili? Ker verjemite, mi se spomnimo vsake podrobnosti.
Vsem vam pa želim uspešno novo šolsko leto in veliko zadovoljstva!!!
